Kaja Kallas: EU pri Gazi izgublja verodostojnost

Drugi izmed vrhuncev prvega dneva Blejskega strateškega foruma (BSF) je bil pogovor z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, s katero se je pogovarjal moderator Ali Aslan. V pogovoru sta se najprej dotaknila vojne v Ukrajini, ki divja že več kot tri leta in pol.

Kallas je ocenila, da je sicer evropska javnost že nekoliko utrujena zaradi dolgo trajajoče vojne, a da je "EU pri vprašanju pomoči Ukrajini še vedno enotna".

"Voditelji držav EU so skupaj z ukrajinskim predsednikom Zelenskim v Beli hiši jasno poudarili sporočilo, da je naša enotnost tudi po več kot treh letih vojne še zmeraj trdna," je dejala.

"Edini, ki si ne želi miru, je Putin"

Izpostavila je, da EU pripravlja že 19. sveženj sankcij proti Rusiji, saj so sankcije edina stvar, ki Rusijo in predsednika Vladimirja Putina neposredno prizadanejo. Ocenila je, da rusko gospodarstvo po vojni ni v dobrem stanju, pozdravila pa je tudi sankcije ZDA, ki še dodatno obremenjujejo in omejujejo ruske dobičke od prodaje nafte.

Kot dobrodošle je pozdravila diplomatske napore ZDA, a je dodala, da je težava, da se Putin tem prizadevanjem posmehuje. "Evropejci si želimo miru, Ukrajinci si želijo miru, Američani si želijo miru. Edini, ki si miru ne želi, je Putin. Za mir sta potrebna dva, za vojno pa zadostuje zgolj eden. Dokler si bo Rusija še naprej želela vojne, miru ne bo," je poudarila Kallas.

Na vprašanje, ali bi si želela, da bi bil ameriški predsednik Donald Trump v odnosu do Putina strožji, je odgovorila, da če bi bili vsi skupaj bolj odločni do Putina, bi bilo vojne že konec.

"O predsedniku Trumpu pravijo, da ni ravno potrpežljiv človek. Zdi pa se, da ima izjemno potrpljenje za Putina. Če bi vsi naredili več, bi Rusijo lahko prikrajšali za sredstva, s katerimi financira vojno. Zato iščemo nove načine sankcioniranja, da preprečimo obvode financiranja," je prepričana Kaja Kallas.

Glede predlogov, da bi Ukrajina v zameno za mir pristala na predajo delov ozemlja Rusiji, je dejala, da gre za "klasično rusko pogajalsko taktiko" in "past", saj takoj začnejo potekati pogovori o tem, čemu naj se Ukrajina odpove, medtem ko Rusija kot agresor ni pripravljena na nikakršen kompromis.

Po njenih navedbah brez sodelovanja Evrope in Ukrajine do dogovora o miru ne more priti. Ocenila je, da bi lahko Rusija v jesenskih in zimskih mesecih, ki prihajajo, znova okrepila napade na civilno in energetsko infrastrukturo v Ukrajini, na kar mora biti Evropa pripravljena.

Kallas razočarana zaradi nezmožnosti ukrepanja EU v zvezi z dogajanjem v Gazi

V drugem delu pogovora, ki je bil osredotočen na razmere na Bližnjem vzhodu, predvsem na vojno, ki že skoraj dve leti divja v Gazi, je visoka zunanjepolitična predstavnica EU izrazila razočaranje, ker se EU ni zmožna odzvati na ravnanje Izraela. Poudarila je, da je zaradi neenotnosti EU pri tem vprašanju na kocki tudi njena verodostojnost.

Kot je povedala Kallas, je julija sklenjeni dogovor z Izraelom, v katerem se je ta zavezal h konkretnim dejanjem za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi, prinesel določeno izboljšanje, vendar to ni dovolj.

"Zelo sem razočarana, ker ne moremo sprejeti odločitev v odziv na to," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije in zagotovila, da si bo še naprej prizadevala, da bi članice Unije uskladila stališča. "Ves čas si močno prizadevam, da bi bili enotni v odzivu, saj mislim, da je na kocki tudi verodostojnost Evropske unije," je še dodala.

Kallas je zunanjim ministrom držav članic EU na podlagi pregleda pridružitvenega sporazuma z Izraelom, v katerem so pristojne službe Evropske komisije ugotovile kršenje določbe o človekovih pravicah s strani izraelskih oblasti, že pred nekaj meseci predstavila nabor možnih ukrepov proti Izraelu. Vendar pa nobeden od njih vsaj zaenkrat nima zadostne podpore med članicami.

Ni pa se strinjala s trditvami, da EU ni aktivna v zvezi z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Poudarila je, da Unija stalno izvaja pritisk na Izrael, da je največja donatorica humanitarne pomoči za Palestince in največja podpornica Palestinske uprave. Prav tako je EU tista, ki pri življenju ohranja rešitev dveh držav, je dejala.

K temu po njenem mnenju prispevajo tudi odločitve posameznih članic, da priznajo državo Palestino, pri čemer pa to verjetno ne bo ustavilo pobijanja v Gazi. Na vprašanje, ali podpira priznanje Palestine, sicer ni želela odgovoriti, saj zastopa vseh 27 držav članic, tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo.

Ali EU popušča pred Trumpom?

Glede odnosov med ZDA in EU je Kallas poudarila, da so ZDA "največji zaveznik in trgovinski partner" Unije. Po njenem mnenju trgovinske vojne "ne koristijo nikomur", zato si EU prizadeva za stabilne gospodarske vezi.

Spomnila je, da je EU sprejela dogovor o 15-odstotnih carinah na izvoz v ZDA, kar nekateri vidijo kot znak popustljivosti pred ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. "Mi si tega nismo želeli," je dejala in ob tem opozorila na nujnost krepitve evropske industrijske in gospodarske moči, saj ta daje Uniji tudi geopolitični vpliv.

"Širitev EU so dejanja in ne le besede"

Ali Aslan je Kajo Kallas vprašal tudi o pomenu širitve EU na Zahodni Balkan, o kateri je tekla beseda na prvem panelu letošnjega Blejskega strateškega foruma. Visoka zunanjepolitična predstavnica je dejala, da jo vidi kot najpomembnejši geopolitični projekt EU in tudi kot eno izmed prioritet aktualnega mandata Evropske komisije.

Pohvalila je prizadevanja evropske komisarke za širitev Marte Kos, prepričana je, da bo v naslednjih petih letih prišlo do širitve članstva Evropske unije. "Širitev so dejanja, ne le besede," je dejala. Poudarila je, da gre za proces, ki mora temeljiti na zaslugah posameznih držav kandidatk, EU pa si želi predvsem, da bi bila regija Zahodnega Balkana stabilna in uspešna.

Podprla je prizadevanja in napredek Črne gore in Albanije na njuni poti do Evropske unije, ki sta po njenih besedah že zelo daleč.